VSO

Category: Novice

SPOROČILO ZA JAVNOST – Nelson Mandela, afriški in slovenski črnci

Datum: 6.12.2013

Tudi sam sem, podobno kot vsi razumni ljudje na svetu, občudoval južnoafriškega voditelja Nelsona Mandelo. Voditelj je postal po dolgem ujetništvu, po porazih v bojih z manjšinskimi bolj ali manj rasističnimi režimi in po zmagi demokracije leta 1993. To so bila tudi leta demokratičnega vzpona slovenske države. Mandelo bi morda lahko primerjali z Jožetom Pučnikom, Afriški nacionalni kongres pa z Demosom.

Ko poslušam poročila o žalovanju za Nelsonom Mandelo, se spomnim svojih srečanj z južnoafriškimi voditelji, med drugim srečanja z zunanjo ministrico Nkosazana Dlamini Zuma poleti 2008. To so bili časi Janševe vlade in slovenskega predsedovanja EU, ko je bila Slovenija tako rekoč ljubljenka mednarodne skupnosti in ena najuspešnejših novih držav Evropske unije.

Mednarodni položaj Slovenije se je po letu 2008 odločilno poslabšal. Nekoč uspešna država se je znašla na gospodarskem in moralnem repu Evropske unije. Delovanje aktualne slovenske vlade na področju zunanje politike (pa še kje) je pomanjkljivo. Po eni strani daje videz neurejenosti in slabe organiziranosti, po drugi strani je njena usmeritev zgrešena.

Ko se sprašujem o vzrokih za slovensko nazadovanje, se seveda zavedam svetovne finančne krize, vendar ta ne pojasnjuje bistva. Slovenija je po zaslugi slovenskih »črncev«, ki so se uprli avtoritarnemu jugoslovanskemu režimu, postala neodvisna in demokratična država v začetku devetdesetih let, malo pred Južno Afriko. Podobno kot Južna Afrika je takrat vzcvetela tudi Slovenija.

Razlika med Južno Afriko in Slovenijo je – če zanemarimo demografske in zemljepisne številke – v tem, da v Južni Afriki ni prišlo do vrnitve apartheida in da nikomur ni prišlo na misel, da bi zmanjševal ali celo uničeval dediščino osamosvojitve, kot se je zgodilo v Sloveniji. V Južni Afriki je dediščina Nelsona Mandele nedotaknjena. To je Južni Afriki omogočilo vzpon med najbolj obetavne države, ki jih označujemo s kratico BRICS. Problem Slovenije je v tem, da se vrača k starim vzorcem, ki jim do apartheida manjka le nekaj korakov. To je tako, kot če bi se v Južno Afriko vrnil režim Swarta, Strijdoma, Vorsterja, Verwoerda, Bothe, de Klerka…

dr. Dimitrij Rupel, član Predsedstva VSO

  • Odziv Združenja VSO ob zavrnitvi podpore Lojzetu Peterletu

    Odziv Združenja VSO ob zavrnitvi podpore Lojzetu Peterletu

    vso.si 2013 12 14 kocevska reka 147. januar 2014 – SPOROČILO ZA JAVNOST

    V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve ugotavljamo, da gre v naši družbi za sistematično zaničevanje vsega in vseh, ki so bili kakorkoli povezani s slovensko osamosvojitvijo.

    Zadnji tak primer je obračunavanje z gospodom Lojzetom Peterletom, predsednikom prve demokratično izvoljene slovenske vlade in aktualnim evropskim poslancem. Namesto, da bi njegova najava o možni kandidaturi za generalnega sekretarja Sveta Evrope v slovenski politiki in posebej v slovenski diplomaciji pomenila priložnost, da Slovenci za odgovorno mesto v Evropi kandidiramo politika evropskega formata, nekdanjega predsednika vlade in zunanjega ministra, se je le ta izkoristila za notranje politične obračune. Gospod Peterle je o verodostojnosti izjav zunanjega ministra Karla Erjavca povedal, da je v ponedeljek kandidaturo še podpiral, v sredo pa se je »spomnil«, da so že novembra podprli Norvežana. Današnje izjave predsednice vlade Alenke Bratušek pa so milo rečeno pod nivojem funkcije, ki jo opravlja. Iz njene izjave gre razbrati, da politični grupaciji, ki ji zaupa več kot sto milijonov Evropejcev, nasprotuje sprejem resolucij. Celo več. Trdi, da razmere kot so jih opazovalci Evropske ljudske stranke videli v Sloveniji in strnili v resoluciji, niso dejanske. Ali torej posnetki stožiške manifestacije z rdečimi zvezdami in predsednico vlade, ki poje »naj živi komunizem« niso resnični? Ali pa so laži aktualnega ministra za obrambo nekdanjemu predsedniku Evropskega parlamenta kar naenkrat resnica? O sodbi, ki temelji na neugotovljenem kaznivem dejanju, storjenem neznanega dne in na neznanem mestu, pa pišejo že ameriški profesorji in ne le evropski politiki!

    Očitno, kot pravi predsednica vlade, bo ta vlada težko podprla kandidaturo kogarkoli, ki trdi, da so razmere v slovenski državi drugačne od dejanskih ali povedano bolj preprosto – kogarkoli, ki ni bil v Stožicah. Danilo Türk je tam bil in v preteklem tednu že bil deležen vladne podpore pri najavi svoje kandidature.

    V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve najostreje zavračamo način s katerim želi aktualna vlada slovenski javnosti predstaviti svojo nepodporo gospodu Peterletu. Pričakujemo, da bo prva med tistimi, ki bo v naši družbi zagotovila pogoje za enakost vseh in ne vedno znova ustvarjala prvo in drugorazredne državljane.

    Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO

  • Glas Domovine spletna izdaja

    Glas Domovine spletna izdaja

    glas domovine

    Izšla je nova izdaja spletnega časopisa GLAS DOMOVINE. Za ogled virtualne izdaje potrebujete Flash Player, dobite ga tukaj. V kolikor nimate nameščenega flash playerja lahko preberete pdf izdajo, katera se nahaja na dnu spletne strani.

    Spletno izdajo si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

  • Odgovor na pismo razočarane VSO-jevke

    29. december 2013 – SPOROČILO ZA JAVNOST

    V nedeljo, 29. decembra 2013, je spletni blog pozareport.si objavil pismo razočarane VSO-jevke, ”nesojene” predsednice mladinske sekcije VSO Triglav, Urške Faller. Da gre za očitno užaljenost in osebno prizadetost Urške Faller, je mogoče razbrati iz samega načina pisanja in navajanja zavajajočih podatkov. Dejstvo je namreč, da je Urška Faller ves čas kazala izrazite ambicije postati predsednica mladinske sekcije VSO Triglav, zato lahko sklepamo, da je do njenega užaljenega pisma, v katerem skuša blatiti in diskreditirati posameznike in združenje kot celoto, prišlo predvsem zato, ker ji to ni uspelo.

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v svojih vrstah združuje ljudi, ne glede na politično prepričanje, narodnost ali veroizpoved – ki jim vrednote naše osamosvojitve nekaj pomenijo. Zato nimamo nobenih težav s pozivom k včlanitvi ljudi iz različnih političnih opcij, kar je razočarano VSO-jevko v pismu najbolj zmotilo.

    Zavajajoče in neresnične so navedbe ”razočarane” VSO-jevke v zvezi s povrnitvijo stroškov za postavitev razstave o MSNZ na letošnji prireditvi v Stični. Razstava je bila namreč že vnaprej pripravljena na 15-ih izvlečnih panojih, ki jih je na samo prireditev dostavil in postavil Vojaški muzej SV iz Maribora. Prav tako nihče od navedenih v pismu ni prejel nikakršnega pačila za kakršnekoli stroške. Se pa sprašujemo, kakšne stroške je pravzaprav želela imeti povrnjene Urška Faller?

    Popolnoma neresnične in absurdne so tudi navedbe o izdelavi uniform za prireditev z obeležitvijo prvega postroja SV v Kočevski Reki. Kdo bi si namreč dal narediti vojaško uniformo za 2.000 evrov, medtem ko smo jo na prostem trgu kupili za skoraj 20-krat ceneje?

    In ne nazadnje, Združenje VSO v zadnjem času zaznava več poskusov diskreditacije, ki jim je skupni imenovalec nelagodje zaradi zavzemanja združenja za zgodovinsko dokumentirano resnico o obdobju slovenskega osamosvajanja, zato dopuščamo možnost, da tudi to pismo razočarane VSO-jevke sodi v ta kontekst.

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

  • Pismo gospodu Bojanu Požarju

    29. december 2013 – SPOROČILO ZA JAVNOST

    Spoštovani gospod Bojan Požar!

    Ko sem prebiral vaš prispevek o razočaranih članih mladinske sekcije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Triglav in objavljeno pismo, ki ga je svojemu članstvu poslal predsednik SDS-a, so mi misli ušle slabih petindvajset let nazaj.

    Pisalo se je leto 1990, ko smo, takrat še v Jugoslaviji, nekateri že vodili aktivnosti za demokratizacijo Slovenije in njeno samostojnost. Spominjam se pisma, ki nam ga je tedanjim članom nove stranke Slovenskih krščanskih demokratov, kot tudi partnerjem v Demosu, poslal moj predsednik Občinskega odbora Vič. V pismu je nagovarjal vse, ki bi želeli sodelovati pri formiranju novih odborov stranke in koalicije Demos, tiste, ki bi želeli sodelovati v volilnih odborih in jih je bilo pred volitvami potrebno pluralizirati, tiste, ki bi želeli in se čutili sposobne prevzeti tudi bolj odgovorna mesta, kot so člani svetov zavodov ali nadzornih odborov in posebej tiste, ki z bivšim režimom niso bili povezani, naj se aktivirajo in vključijo. Dodal je, naj to vabilo prenesejo svojim sorodnikom, znancem, prijateljem. Nič takega torej – za demokratično usmerjene in razgledane ljudi običajno pisno vabilo. Ne spominjam se ali ste se kot tedanji urednik časopisa ”Evropa zdaj” (revija tedanje Stranke demokratične prenove, naslednice Zveze komunistov Slovenije) tudi v vašem časopisu odzvali na to pismo. Lahko pa vam povem kakšen neverjeten medijski odziv je imelo to pismo. Režimski mediji so v en glas pisali, da se gredo v Demosu nekaj nezaslišanega – nagovarjajo svoje sorodnike in znance za zasedbo mest, rušijo volilne odbore, predvsem pa očitno želijo prevzeti oblast! Predsednik tedanjega občinskega odbora si je s tem nakopal kar nekaj težav, predvsem pa je bil v prihodnje deležen neprestanega šikaniranja v tipični komunistični maniri!

    (more…)

  • Maša za domovino v Dravogradu

    Maša za domovino v Dravogradu

    vso.si 2013 12 21 masa za domovino dravograd 0122. december 2013 – SPOROČILO ZA JAVNOST

    V soboto, 21. decembra 2013, je v Dravogradu potekala Maša za domovino ob počastitvi državnega praznika Dneva samostojnosti in enotnosti.

    “Dar samostojnosti in enotnosti ni enkrat za vselej pridobljen, ampak je naloga za vse življenje. Praznik samostojnosti in enotnosti naj nas vse ljudi dobre volje v naši domovini poveže v skupnem prizadevanju za ohranjanje samostojnosti in nenehnem prizadevanju za grajenje enotnosti tudi v skupni prihodnosti.”

    V pridigi med sveto mašo je župnik Marjan Banič ponazoril življenje Jezusa in domovine. V Jezusu najdemo vse oblike domovine, kako živeti, odpuščati… Domovina naj bo, kjer živimo in kjer smo. Jezusa so kljub sovraštvu ob njegovi smrti lahko pokopali. Imel je grob kamor so lahko prinašali cvetje. In tudi to je domovina, imeti grob kamor lahko svojci prinašajo cvetje. Iz Jezusovih besed in dejanj je mogoče uvideti, da je življenje cilj. Hrana, pijača, obleka pa so sredstva zanj. Ali je mogoče da živimo zato, da bi pridobivali zgolj materialne dobrine ali pridobivamo materialne dobrine za to, da živimo, živimo v polnosti, v skladu z dostojanstvom vsakega človeka?

    Ob Dnevu samostojnosti in enotnosti si državljanke in državljani Slovenije upravičeno lahko želimo, da bi prihodnost zmogli graditi skupaj in povezani.

    Uvod v pozdrav Miru je v začetku maše pripravil g. Ferdinand Gnamuš, verniki pa so med mašo še izrekli prošnje za domovino.

    Mašo za domovino je darovalo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve Koroška, njihovemu vabilu pa sta se prijazno odzvala predsednik združenja Aleš Hojs in generalni sekretar dr. Božo Predalič.

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

    {gallery}slike/galerije/2013/2013_12_21_masa_za_domovino_dravograd:::0:0{/gallery}

  • Združenje VSO zavrača poskus diskreditacije

    Združenje VSO zavrača poskus diskreditacije

    Dnevnik logo13. december 2013 – SPOROČILO ZA JAVNOST

    Novinar Dnevnika Blaž Petkovič je v petek, 13. decembra 2013, objavil članek “VSO kot podaljšana roka stranke SDS”. Gre za prispevek, ki je napisan v nasprotju s standardi neodvisnega novinarstva, katerega namen je predvsem diskreditacija Združenja VSO. Zato navedbe v prispevku najostreje zavračamo.

    Če bi novinar Blaž Petkovič deloval v skladu s profesionalnimi standardi in z novinarskim kodeksom, bi za pripravo svojega članka lahko pridobil tudi izjavo Združenja VSO. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve ni nikakršna podaljšana roka katerekoli politične stranke, kot piše avtor, temveč civilno združenje ljudi vseh političnih, verskih, ideoloških in nazorskih prepričanj, ki jim vrednote slovenske osamosvojitve predstavljajo temeljni vrednostni okvir svojega delovanja. Še manj pa je Združenje VSO združba Janševih osamosvojiteljev (le kdo bi to bil?), saj je nastalo na pobudo številnih veteranov osamosvojitvene vojne, akademikov, disidentov, kulturnikov ter ostalih akterjev, ki so začutili potrebo, da se prepreči revizija osamosvojitvene zgodovine s strani nekaterih političnih akterjev.

    Nesmiselne so navedbe v prispevku, da se želi Združenje VSO polastiti tradicije obeleževanja osamosvojitvenih dogodkov in si prilastiti zasluge za slovensko osamosvojitev. Polastiš in prisvojiš si namreč lahko samo nekaj, kar ni tvoje. Če ti nekaj pripada oziroma je tvoje, si tega ne moreš “prisvajati”. To lahko počnejo samo tisti, ki so osamosvojitvi nasprotovali ali pa ki so bili takrat na toplem. Osamosvojitev je od vseh, ki čutimo te vrednote in tega si pač ne pustimo vzeti.

    Da gre za motivirani prispevek, katerega namen je predvsem poskus diskreditacije Združenja VSO, kaže tudi posebni pristop časopisa Dnevnik, ko gre na eni strani za obrambnega ministra Romana Jakiča in na drugi strani za Združenje VSO. Da kriminalisti želijo zaslišati obrambnega ministra je to v demokratičnih državah celostranska vest praktično vseh medijev vse dotlej, dokler obrambni minister ne odstopi ali pa ga ministrski predsednik sam ne odstavi, saj se drugače tudi njemu zamaje stolček. Toda ne v Sloveniji in še posebej ne za Dnevnik, ki je iz tega naredil “low profile” novico in jo celo ni objavil na prvi strani. Takoj naslednji dan pa Dnevnik na najbolj branem delu naslovnice objavi neresnično vest, da je Predsedstvo VSO odstavilo tajnika združenja zaradi obiska neke proslave. Navedba, da je bil nekdanji tajnik združenja, mag. Drago Bitenc, razrešen s funkcije zaradi udeležbe na neki proslavi, je milo rečeno smešna. Razrešen je bil zaradi nevestnega poslovanja, kar je ugotovila tudi neodvisna revizija njegovega dela.

    Prikazovanje dejstva, da je pogodbo podpisal tedanji minister Vizjak kot sporno pa je nevredno resne novinarske hiše. Novinar ob tem namreč zamolči dejstvo, da je bil Vizjak tedaj minister in kot tak podpisnik vseh pogodb in da je praktično istočasno na podlagi istega pravilnika podpisal tudi pogodbe z drugimi organizacijami civilne družbe oz. z drugimi veteranskimi organizacijami. Med drugim npr. tudi z Združenjem za ohranjanje vrednot NOB.

    Presenečajo pa nas ovire na katere je Združenje VSO naletelo ob pripravah in organizaciji spominske slovesnosti ob obletnici prvega postroja Slovenske vojske. Kot da bi bila obeležitev avtentičnega dogodka tedanjega časa nekaj spornega. Če izpostavimo samo dejstvo, da je minister Jakič zavrnil pomoč združenju v obliki 20 let starih uniform z javno izjavo zapisano v enem od medijev: »Obrambni minister pravi, da združenje kot svoje osnovno poslanstvo poudarja predvsem ohranjanje pristnega zgodovinskega spomina na dogodke iz slovenskega osamosvajanja, krepitev domoljubja in narodne zavesti: »In v tem kontekstu se mi zdi, da bi bilo omenjeno opremo problematično donirati«, takšne izjave ni mogoče razumeti drugače, kot da minister smatra ohranjanje spomina na slovensko osamosvajanje in krepitev domoljubja kot sporno ravnanje!?

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

  • Nelson Mandela, afriški in slovenski črnci

    Nelson Mandela, afriški in slovenski črnci

    Nelson Mandela6. december 2013 – SPOROČILO ZA JAVNOST

    Tudi sam sem, podobno kot vsi razumni ljudje na svetu, občudoval južnoafriškega voditelja Nelsona Mandelo. Voditelj je postal po dolgem ujetništvu, po porazih v bojih z manjšinskimi bolj ali manj rasističnimi režimi in po zmagi demokracije leta 1993. To so bila tudi leta demokratičnega vzpona slovenske države. Mandelo bi morda lahko primerjali z Jožetom Pučnikom, Afriški nacionalni kongres pa z Demosom.

    Ko poslušam poročila o žalovanju za Nelsonom Mandelo, se spomnim svojih srečanj z južnoafriškimi voditelji, med drugim srečanja z zunanjo ministrico Nkosazana Dlamini Zuma poleti 2008. To so bili časi Janševe vlade in slovenskega predsedovanja EU, ko je bila Slovenija tako rekoč ljubljenka mednarodne skupnosti in ena najuspešnejših novih držav Evropske unije.

    Mednarodni položaj Slovenije se je po letu 2008 odločilno poslabšal. Nekoč uspešna država se je znašla na gospodarskem in moralnem repu Evropske unije. Delovanje aktualne slovenske vlade na področju zunanje politike (pa še kje) je pomanjkljivo. Po eni strani daje videz neurejenosti in slabe organiziranosti, po drugi strani je njena usmeritev zgrešena.

    Ko se sprašujem o vzrokih za slovensko nazadovanje, se seveda zavedam svetovne finančne krize, vendar ta ne pojasnjuje bistva. Slovenija je po zaslugi slovenskih »črncev«, ki so se uprli avtoritarnemu jugoslovanskemu režimu, postala neodvisna in demokratična država v začetku devetdesetih let, malo pred Južno Afriko. Podobno kot Južna Afrika je takrat vzcvetela tudi Slovenija.

    Razlika med Južno Afriko in Slovenijo je – če zanemarimo demografske in zemljepisne številke – v tem, da v Južni Afriki ni prišlo do vrnitve apartheida in da nikomur ni prišlo na misel, da bi zmanjševal ali celo uničeval dediščino osamosvojitve, kot se je zgodilo v Sloveniji. V Južni Afriki je dediščina Nelsona Mandele nedotaknjena. To je Južni Afriki omogočilo vzpon med najbolj obetavne države, ki jih označujemo s kratico BRICS. Problem Slovenije je v tem, da se vrača k starim vzorcem, ki jim do apartheida manjka le nekaj korakov. To je tako, kot če bi se v Južno Afriko vrnil režim Swarta, Strijdoma, Vorsterja, Verwoerda, Bothe, de Klerka…

    Dr. Dimitrij Rupel, član Predsedstva VSO

  • Združenje VSO presenečeno nad odločitvijo ministra Jakiča

    Združenje VSO presenečeno nad odločitvijo ministra Jakiča

    jakic 21 03 13 128. november 2013 – SPOROČILO ZA JAVNOST

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je že 5. 11. 2013 zaprosilo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije za pomoč pri opremljanju dela članov z veteranskimi uniformami, ki bi bile identične uniformam, ki so jih v obdobju osamosvajanja nosili slovenski vojaki. Vse do danes s strani ministrstva nismo prejeli uradnega odgovora na našo prošnjo. Včeraj pa smo bili preko medijev seznanjeni s tem, da je obrambni minister Republike Slovenije Roman Jakič našo prošnjo zavrnil. Takšno ravnanje ministra nas preseneča, kajti združenje, ki ima status društva v javnem interesu, ima s slovensko vojsko podpisan sporazum o sodelovanju v katerem je med drugim predvidena tudi pomoč SV pri nabavi veteranskih uniform za člane združenja.

    Posebej presenečeni pa smo bili nad ministrovo argumentacijo. V enem od medijev so ga namreč navedli: »Obrambni minister pravi, da združenje kot svoje osnovno poslanstvo poudarja predvsem ohranjanje pristnega zgodovinskega spomina na dogodke iz slovenskega osamosvajanja, krepitev domoljubja in narodne zavesti: »In v tem kontekstu se mi zdi, da bi bilo omenjeno opremo problematično donirati.«

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je za uniforme zaprosilo zato, ker želimo 17. 12. na spominski slovesnosti ponazoriti postroj 1. specialne brigade iz leta 1990, kasneje pa tudi druge podobne dogodke, ki predstavljajo pomembne mejnike v procesu osamosvajanja Republike Slovenije. Tudi člani drugih veteranskih ali podobnih združenj ob obeležitvah dogodkov, ki se jim zdijo pomembni, ponazorijo duh tistega časa z nošenjem uniform. Tako npr. lahko na vsaki proslavi, ki jo prireja Združenje za vrednote NOB vidite njihove člane ali pripadnike v uniformah. Nekateri od njih pa nosijo celo trofejno orožje.

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

  • Odločitev o slovenski samostojnosti

    Odločitev o slovenski samostojnosti

    vso.si 2013 11 08 odlocitev o slovenski samostojnosti poljce 049. november 2013 – SPOROČILO ZA JAVNOST

    V Poljčah na Gorenjskem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ob 23 letnici, pripravilo svečano obeležitev sprejetja zgodovinske odločitve takratnih delegatov Demosa, da bodo Slovenci o osamosvojitvi in odhodu iz takratne Jugoslavije, odločali na plebiscitu.

    Tako so 9. in 10. novembra 1990 delegati vladne koalicije Demos, ministri in nekateri strokovni sodelavci med drugim sklenili, da Skupščina Republike Slovenije za 23. december razpiše referendum, na katerem se bo ljudstvo odločilo o nadaljnjem bivanju v Jugoslaviji oziroma o odcepitvi in osamosvojitvi samostojne države Slovenije. Tega zgodovinskega dogodka se vsako leto s slovesnostjo v Poljčah spominja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Kot je v nagovoru opozoril novo izvoljeni predsednik združenja Aleš Hojs, je namen vsakoletnih obeležitev predvsem osveščanje slovenskega naroda o temeljnih vrednotah slovenske osamosvojitve in poudaril, da je pred nami še kar precej dela, da se bodo le-te znova vrnile in zaživele v našem prostoru.

    Na včerajšnji prireditvi v Poljčah so se zbrali takratni člani Demosovega poslanskega kluba, številni akterji iz časa osamosvojitve Slovenije in člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, slavnostni govornik pa je bil takratni minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Ta je med drugim dejal, da za rešitev iz težav, ki smo si jih prislužili sami, potrebujemo novo zbranost in sodelovanje vseh ljudi dobre volje ter dodal, da se mu to zdi edini način, da bi držali obljube, ki so jih oblikovali na sestanku v Poljčah pred 23-imi leti.

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)

  • Delegacija Združenja VSO položila venec

    Delegacija Združenja VSO položila venec

    2013-10-29 - poloitev venca padlim v vojni za Slovenijo29. oktober 2013 – SPOROČILO ZA JAVNOST

    Danes, 29. oktobra 2013, so člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, predsednik Slavko Kmetič, generalni sekretar dr. Božo Predalič, podpredsednica dr. Alenka Žagar Slana in člani Mladinske sekcije VSO Triglav, položili venec pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo na pokopališču na ljubljanskih Žalah.

    Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO)